Uvedba inteligentnega sistema merjenja električne energije za 10.409 malih gospodinjskih in negospodinjskih odjemalcev na homogenem območju v okrožju Valcea, da bi zmanjšali povprečno porabo energije v gospodinjstvih. Izvedba predlaganega projekta, v okviru katerega bodo izvedene naložbe v energetsko infrastrukturo podjetja, prispeva k doseganju specifičnega cilja 6.3 Zmanjšanje povprečne porabe električne energije na ravni stanovanj. Prispevek projekta k doseganju specifičnega cilja programa je upravičen z dejstvom, da se bo po realizaciji predlagane naložbe v podjetju izvajal inteligentni merilni sistem, ki bo zagotovil infrastrukturo, potrebno za izboljšanje upravljanja porabe električne energije na ravni stanovanj na ciljnem območju; kupljena infrastruktura bo do konca obdobja trajnosti omogočila razvoj strategij, ki omogočajo spremembe v vedenju potrošnikov glede porabe, da se zmanjša povprečna poraba energije. Tožeča stranka z uvedbo inteligentnega merilnega sistema ravna v skladu z veljavnimi predpisi (zakon št. 123/2012, spremenjen 1. 1. 2015 – v katerega so bile prenesene zahteve Direktive 2012/27/EU, v skladu s katerim bi moralo biti do leta 2023 100 % porabnikov energije opremljenih s pametnimi števci. Ta cilj se je štel za izjemno ambiciozen, vsaj za Romunijo in njen trenutni gospodarski okvir, ki je z odlokom ANRE št. 177/2018 revidiral veljavni izvedbeni načrt za pametne števce. Postopek izvajanja pametnega merjenja je nepovraten in namestitev masnih pametnih števcev je postala stalni srednje- in dolgoročni cilj (2019–2028). Ta cilj se je štel za izjemno ambiciozen, vsaj za Romunijo in njen trenutni gospodarski okvir, ki je z odlokom ANRE št. 177/2018 revidiral veljavni izvedbeni načrt za pametne števce. Postopek izvajanja pametnega merjenja je nepovraten, namestitev pametnih števcev mase pa je postala stalni srednje- in dolgoročni cilj (2019–2028). Pametno merjenje lahko prinese veliko več koristi, če to ni en sam ali osamljen ukrep prestrukturiranja, ampak je del svežnja ukrepov, namenjenih spreminjanju procesov, njihovi racionalizaciji in povečanju interoperabilnosti med njimi, kar bo končno privedlo do čim večjega povečanja koristi, vključno z doseganjem velikodušnih ciljev, kot je doseganje povprečne energetske učinkovitosti in pragov porabe za posamezna stanovanja, kar jim omogoča, da se prilegajo v parametre, določene za opredelitev „gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika“ in „čistega okolja“.
