Evtrofikacija ima tako ekološke kot socialne posledice in je eden glavnih okoljskih problemov v Baltskem morju, hkrati pa je potreben prehod s fosilne na trajnostno družbo, ki temelji na rabi biomase. Anaerobna razgradnja ponuja številne priložnosti, ki so pomembne za regijo Baltskega morja, saj nizkokakovostne vire/odpadke prenaša v obnovljivo visokokakovostno gorivo, ki se lahko uporablja za lokalno oskrbo z električno energijo in toploto, kot gorivo za prevoz ali za vbrizgavanje v omrežje zemeljskega plina. Poleg tega lahko digestat nadomesti umetna gnojila na osnovi fosilnih goriv in tako zapre zanko hranil, ki je bistvena za krožno biogospodarstvo. Z uporabo litih morskih alg kot substrata in uporabo digestata kot gnojila se hranila fizično odstranijo iz Baltskega morja in tako zagotavljajo močno orodje za ublažitev evtrofikacije. Poleg tega so neprijetnosti z gnitjem morskih alg na plažah odstranjene v korist rekreacije, turizma in povečane vrednosti stanovanjskih objektov ob obali. Izkušnje in rezultati industrijske anaerobne prebave litih morskih alg na Danskem se bodo še izboljšali in prilagodili lokalnim razmeram v sodelujočih državah na območju južnega Baltskega morja, podprti s tehnološkim izvajanjem z obveščanjem odgovornih ključnih institucij. Ciljno usmerjen prenos tehnologije in čezmejno sodelovanje v kombinaciji s študijami izvedljivosti in pilotnim preskušanjem bosta prispevala k uveljavitvi na trgu in prvemu koraku širšega izvajanja te nove in inovativne tehnologije na območju južnega Baltskega morja. Splošni cilj je oblikovati smernice za uporabo morskih alg kot soprebavnih, npr. za občine in/ali upravljavce bioplina na obalnih območjih regije SB morja, ter ustvariti spodbude za finančno podporo inovativni tehnologiji, tj. metodam zbiranja in čiščenja, ter uporabi v obratu za pridobivanje bioplina, vključno s tehničnimi in pravnimi smernicami.