Digitalizacija v javni upravi v številnih evropskih državah pridobiva zagon, prostorsko načrtovanje pa ni izjema. Digitalizacija temelji na zamislih o učinkovitosti, izraženih na primer v konceptih „pametnih mest“ in „digitalnega upravljanja“, zamislih o udeležbi in boljših javnih storitvah, kot so „odprta vlada“ in „odprti podatki“, ter prizadevanju za novo gospodarsko rast in poslovne priložnosti, ki temeljijo na teh podatkih. Tema te ciljne analize ESPON je zelo pomembna, saj ima digitalizacija vse pomembnejšo vlogo tudi pri prostorskem načrtovanju. Na ravni EU se digitalizacija prostorskih načrtov in registrov že izvaja v številnih državah. Čeprav je kljub morebitnemu vplivu na postopke načrtovanja znanje o prispevku teh novih podatkovnih nizov k oblikovanju politik redko. V zadnjih desetletjih so številne evropske države sprejele pomembne ukrepe za vzpostavitev registrov digitalnih načrtov in digitalizacijo procesov prostorskega načrtovanja. Podatki o digitalnih načrtih odpirajo vrsto novih možnosti za vpogled v prakso načrtovanja in vlogo načrtovanja prostorskih sprememb skozi čas. Vendar manjkajo dokazi o možnostih, ki jih ponujajo podatki iz digitalnih načrtov, in njihovi dejanski uporabi. DigiPlan prispeva k analizi pristopov v različnih nacionalnih sistemih načrtovanja, vključno z metodami za ocenjevanje s podatki iz načrta in dejanskim prikazom načrtovanja v takih podatkih. DigiPlan analizira in primerja digitalizacijo podatkov o načrtovanju na Danskem, Norveškem in v Švici, vključno z obsegom, organizacijo, financiranjem ter sedanjo in potencialno uporabo digitalnih podatkov načrtovanja v prihodnosti. Analiza bi morala zagotoviti tudi pregled digitalizacije podatkov o načrtovanju v dodatnih državah ESPON, da se zagotovi širši okvir za boljšo primerjavo.
