V evropskem letu kulturne dediščine 2018 je bilo organiziranih več kot 23 000 dogodkov, ki so dosegli več kot 12 dogodkov. 8 milijonov udeležencev. To jasno kaže, kako lahko kulturna dediščina vpliva na gospodarski razvoj in kakovost življenja ljudi. V zadnjem desetletju oblikovalci politik vse bolj priznavajo vlogo kulturne dediščine kot strateškega vira za gospodarsko rast, zaposlovanje in teritorialno kohezijo. To se odraža v več evropskih političnih dokumentih, nedavno novi evropski agendi za kulturo, ki jo je Evropska komisija sprejela maja 2018, in strategiji za evropsko dediščino za 21. stoletje, ki jo je Svet Evrope sprejel aprila 2017. Kulturna dediščina se je postopoma racionalizirala na različnih področjih politike, kot je kohezijska politika EU, kar kaže na vse večji strateški pomen, ki ga je tema pridobila na evropski agendi. K splošni oceni kulturne dediščine prispeva več pobud na evropski ravni, kot so dnevi evropske dediščine, znak evropske dediščine, nagrade za evropsko dediščino in evropske prestolnice kulture. Kljub nedavnim prizadevanjem Evropske komisije za izboljšanje statističnih podatkov o kulturni dediščini je še vedno izziv, da se v celoti zajame pomen njenega vpliva na gospodarstvo in družbo. Evropska komisija je 7. decembra 2018 predstavila evropski okvir za ukrepanje na področju kulturne dediščine, ki med drugim poziva k odločanju na področju kulturne dediščine, ki temelji na dokazih, in navaja številne projekte, ki bodo izvedeni za obravnavo vprašanja merjenja vpliva kulture in kulturne dediščine na gospodarstvo, družbo in lokalni razvoj. Okvir omenja, da bo imela študija ESPON „Kulturna dediščina kot vir družbene blaginje v evropskih regijah“ (2020–2022) pomembno vlogo pri zagotavljanju dokazov in podatkov o vplivu kulturne dediščine na družbeno blaginjo. Cilj te raziskave je razviti vseevropsko metodologijo in teritorialno analizo vplivov kulturne dediščine na družbo ob upoštevanju blaginje, socialne vključenosti in drugih vidikov. Raziskave zajemajo materialno in nesnovno kulturno dediščino, učinek pa bi moral biti povezan z: Prisotnost materialne kulturne dediščine (zaloga stavb in drugih predmetov). Poraba in uporaba kulturne dediščine. Digitalizacija kulturne dediščine. Naložbe v kulturno dediščino, ki jih financira EU. — Dejavnosti (politike), katerih cilj je povečanje pozitivnega učinka kulturne dediščine in zmanjšanje negativnega učinka.
