Cilj projekta je pripraviti potapljače na sodelovanje v regiji Baltskega morja v primeru nesreč. Z usklajevanjem in skupnim razumevanjem postopkov, poznavanjem splošnih in posebnih potapljaških sposobnosti ter kartiranjem vrzeli se lahko v Baltskem morju ustanovi trdna in trajna organizacija za iskanje in reševanje, zaradi česar je varneje potovati, živeti in delati na njem. Izkušnje, pridobljene med nesrečo Costa Concordia leta 2012 v Italiji, prenesene med nacionalno konferenco, ki so jo organizirali italijanski potapljači za reševanje, so pokazale vrzeli v pripravljenosti Švedske na izredne razmere. Švedska obalna straža in švedske oborožene sile so zato oblikovale nacionalni projekt, ki je uspešno usklajeval vse poklicne švedske potapljače in njihovo opremo, da bi povečali pripravljenost in učinkovitost v primeru incidenta. Projekt poskuša storiti enako, da bi pripravili potapljače za sodelovanje v regiji Baltskega morja. Incidenti so se zgodili redno in to se bo zgodilo v prihodnosti. Baltsko morje ima svojo zgodovino v zvezi z Jan Hewelius in Estonijo. Več incidentov, ki so vzeli na stotine življenj, se je zgodilo drugod po svetu, predvsem v zvezi s potniškimi trajekti. Pomorsko prostorsko načrtovanje je prav tako postavilo več ljudi na morje, kar prinaša izzive za iskanje in reševanje ljudi v stiski. V Baltskem morju so bile ustanovljene velike vetrne elektrarne, v pristaniščih s plavajočimi domovi pa se stalno gradijo privlačna bivalna območja. V teh okoljih se nesreče dogajajo in se bodo dogajale, ljudje pa so bili ujeti pod vodo v zaprtih prostorih. Te situacije zahtevajo odziv potapljačev za iskanje in reševanje. Še eno vprašanje, ki ga je treba upoštevati, je, da se ljudje v nesrečah na vodi pogosto utopijo, vendar veliko ljudi umre tudi zaradi izpostavljenosti, saj je Baltsko morje hladno morje. Materiali, oprema za reševanje ter hiter in varen prodor v zaprte prostore z zrakom lahko prihranijo čas in tudi življenja, če so različne reševalne organizacije seznanjene med seboj zaradi skupnega usposabljanja in razvoja. Projekt DiveSMART Baltic se bo zato osredotočil na: • Kartiranje pristojnosti in virov ter oblikovanje podatkovne zbirke, ki je na voljo nacionalnim reševalnim službam v Baltskem morju. • Oblikovanje mobilizacijskih strategij za potapljače in opremo. • Ustvarjanje skupnih možnosti za usposabljanje in vadbo. • Oblikovanje skupnih smernic/standardnih operativnih postopkov. • Izvajanje raziskav o reševalni opremi/potopni opremi/tehnikih penetracije. • Ustvarjanje izmenjav med poklicnimi šolami potapljanja po Baltskem morju za razvoj odličnosti na področju usposabljanja in izobraževanja. Projekt bo koristil varnosti v baltski regiji tudi zunaj projektnega partnerstva, saj bo sodeloval z večino profesionalnih potapljačev (skupaj 2 500 posameznikov) in potapljaškimi šolami. Reševalne službe bodo pripravljene s preprostimi, a relevantnimi in posodobljenimi informacijami.
