Živinski gnoj je glavni vir emisij dušika amoniaka v regiji Baltskega morja. To ne ogroža le statusa Baltskega morja, temveč tudi neposredno ogroža zdravje ljudi. Ta projekt bo spodbujal uporabo tehnologij zakisljevanja gnojevke v regiji Baltskega morja, da se zmanjša evtrofikacija v zraku ter ustvari konkurenčnejši in bolj trajnosten kmetijski sektor. Živinski gnoj je glavni vir emisij dušika amoniaka v regiji Baltskega morja, ki zaradi atmosferskih usedlin povzroči evtrofikacijo v zraku in predstavlja velik del dušika, ki vstopa v Baltsko morje. Emisije amoniaka ne ogrožajo le statusa Baltskega morja, temveč tudi neposredno ogrožajo zdravje ljudi z nastajanjem sekundarnih trdnih delcev, ki so med onesnaževali z največjim ocenjenim vplivom na zdravje ljudi. Skupni stroški, povezani z zdravjem družbe in ekosistemi zaradi emisij amoniaka, so ocenjeni na 14 EUR/kg N (Evropska ocena dušika, 2011), brez upoštevanja dejstva, da emisije amoniaka iz živinskega gnojila pomenijo tudi neposredno gospodarsko izgubo dragocenega kmetijskega vira. V revidiranem akcijskem načrtu HELCOM za Baltsko morje (2013) so bili določeni cilji za zmanjšanje 118 000 ton dušika, ki vstopa v Baltsko morje, razdeljen med vse države BSR. Izguba amoniaka iz živinskega gnojila se pojavi v hlevih za živino, skladiščih gnoja in na polju med nanašanjem gnoja. Živinorejske dejavnosti uporabljajo različne najboljše razpoložljive tehnike za zmanjšanje emisij, kot so čiščenje zraka iz hiš za živino, pokrovi na skladiščih gnojnice in vbrizgavanje gnojnice pri raztrosu. Nedavno so bile na Danskem razvite tehnologije zakisljevanja gnojevke, ki jih je odobrila danska agencija za varstvo okolja kot najboljše razpoložljive tehnologije, ki jih lahko danske kmetije uporabijo za zmanjšanje izgube amoniaka za do 70SAT, na Danskem pa so dokazale, da prinašajo dejanske gospodarske koristi na ravni kmetije v obliki zmanjšane porabe mineralnih gnojil in izboljšanega pridelka ter niso le stroški za naložbe in delovanje, temveč tudi koristi. Prejšnji projekti so SAT priznali kot inovativno tehnologijo, ki bi lahko zmanjšala izgubo dušika iz kmetijstva v BSR. Vendar se komercialna uporaba SAT ni razširila zunaj Danske. Osrednje projektne dejavnosti se osredotočajo na vzpostavitev pilotnih instalacij v vseh državah BSR, v zvezi s katerimi bodo terenski preskusi in demonstracije pomagali vzpostaviti zaupanje končnih uporabnikov v te tehnologije. Cilj projekta je tudi sistematično izboljševati zmogljivosti javnih organov in zasebnih kmetov z izvajanjem študij tehnične izvedljivosti ter podrobnih okoljskih in ekonomskih analiz izvajanja SAT. Na podlagi teh rezultatov, skupaj s tržnimi in nacionalnimi analizami zakonodaje, bo projekt oblikoval politična priporočila za vključitev tehnologije v obstoječo zakonodajo in kmetijske podporne sheme. Pričakovani učinki BSR vključujejo zmanjšanje evtrofikacije v zraku ter bolj konkurenčen in trajnosten kmetijski sektor.