Regije s posebnimi teritorialnimi značilnostmi so v zadnjih letih deležne vse večje pozornosti, zlasti v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ključni dokumenti politike opredeljujejo posebne vrste ozemelj na dva načina: ker se soočajo s posebnimi izzivi in imajo posebne prednosti, imajo številne koristi za Evropo kot celoto. Obravnavanje priložnosti in izzivov posebnih vrst ozemelj pomeni, da je treba ta območja obravnavati v kontekstu in ne „izključenih“. Na splošno se zdi, da je teritorialno sodelovanje naravni element politik, usmerjenih v geografsko specifična območja, da se zagotovi trajnostni razvoj, ki temelji na regionalnih primerjalnih prednostih. Evropska raven ima očitno vlogo pri spodbujanju teritorialnega sodelovanja zunaj nacionalnih meja. Zato je za evropski politični dialog in razpravo za razvoj kohezijske politike po letu 2020 in prenovljeno teritorialno agendo za Evropo, ki naj bi bila sprejeta do leta 2021, ključnega pomena boljše razumevanje ozemelj z geografskimi posebnostmi ter njihovih ustreznih izzivov in priložnosti. Glavni poudarek tega projekta so naslednje vrste ozemelj: redko poseljene regije; gorske regije; Otoki, vključno z otoškimi državami in obalnimi območji.
