Alpsko območje sestavljajo območja z različnimi demografskimi, socialnimi in gospodarskimi trendi ter bogato kulturno, jezikovno in biološko raznolikostjo. Ta raznolikost je povezana z različnimi sistemi upravljanja in tradicijami. Regija ima močno identiteto in dolgoletno tradicijo sodelovanja. To edinstveno ozemlje ima pomembne možnosti za dinamičen razvoj, vendar se sooča z velikimi izzivi na različnih ravneh, vključno z vsealpsko, regionalno in lokalno ravnjo ter na čezmejnih območjih. Ti izzivi se na primer nanašajo na poseben geografski položaj, globalizacijo, demografske trende, podnebne spremembe in njihov vpliv na okolje, biotsko raznovrstnost, teritorialni vzorec dejavnosti in življenjske pogoje. Glavni izziv za alpsko območje je uravnotežiti gospodarski razvoj in varstvo okolja s skupnimi inovativnimi pristopi, ki presegajo upravne meje in krepijo območje kot življenjski prostor za ljudi in kot naravni habitat ter področje trajnostnih gospodarskih in družbenih dejavnosti na trajnosten način. Območje prostorske perspektive zajema različne upravne razširitve Alpske konvencije, Interreg alpskega prostora in EUSALP. Med nemškim predsedovanjem Alpski konvenciji (2015–2016) so ministri, pristojni za teritorialni razvoj alpskih držav, podpisali Deklaracijo o trajnostnem prostorskem razvoju v Alpah. V izjavi je opredeljenih naslednjih deset glavnih izzivov in tem: podnebne spremembe, prilagajanje podnebnim spremembam in naravnim nesrečam; demografske spremembe in organizacija dela; promet in povezljivost; struktura poselitve in raba zemljišč; varčevanje, proizvodnja, dobava in shranjevanje energije; turizem; delovanje ekosistemov, ekološko mreženje in biotska raznovrstnost; vitalnost gorskih regij ter njihovih malih in srednje velikih mest; ohranjanje kulturne in naravne dediščine; ministri so izrazili potrebo po razvoju prostorskih perspektiv in vizije za alpsko območje. Proces oblikovanja takšne vizije in perspektiv ter same perspektive in vizija bi znatno prispevali k oblikovanju politik, saj bi pomagali zmanjšati ovire za skupni trajnostni teritorialni razvoj in okrepili skupne ukrepe. Cilj slednjega je obvladovanje izzivov za alpsko območje ob upoštevanju širšega okvira sodelovanja, ki ga zagotavljata EUSALP in Program Interreg za alpski prostor. Na edinstvenem, občutljivem in dinamičnem območju, kot je alpsko območje, je še posebej pomemben skupni pristop k prostorskemu razvoju. Vizija in skupne prostorske perspektive bi olajšale in izboljšale usklajen čezmejni teritorialni razvoj. Obravnavali bi potrebo po načrtovanem in usklajenem razvoju na desetih področjih, opredeljenih v izjavi (glej zgoraj), in po potrebi drugih področjih ter vpliv slednjega na regionalno gospodarstvo, inovacijsko krajino, podeželska območja, naselja, varstvo krajine in narave, promet in mobilnost ter na kakovost življenja. Vizija in perspektive bi lahko bile temelj nadaljnjega lokalnega čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja ter bi pomagale opredeliti nadaljnje možnosti za razvoj alpskega območja. Vizijo in prostorske perspektive bi lahko uporabili tudi za prispevanje k drugim strateškim sodelovanjem na alpskem območju, kot so Alpska konvencija, EUSALP in programi Interreg.Tema Alps2050 je zelo pomembna za številne druge evropske regije, saj je podobno teritorialno raznolikost mogoče najti tudi v številnih drugih gorskih območjih v različnih evropskih državah. Nekatere izmed njih so sklenile podobne pogodbe kot Alpska konvencija, npr. Karpatska konvencija. Te regije bi lahko imele koristi od rezultatov Alps2050, da bi razvile lastne strategije za skupni prostorski razvoj. Na splošno bi rezultati te ciljno usmerjene analize lahko koristili ne le gorskim regijam, temveč tudi drugim vrstam regij, ki sodelujejo v teritorialnem sodelovanju.
