V okviru te aplikativne raziskovalne dejavnosti se izvajajo naslednje naloge: vprašajte enega: Skupni standard raziskovalnih dejavnosti ESPON je zagotavljanje vseevropske primerjalne analize. Da bi to dosegli, je treba nalogo 1 razdeliti na dve ključni podopravili, kot sledi: s celovitim in sistematičnim pregledom literature razviti teoretično in konceptualno razumevanje krčenja podeželskih območij. Obstaja veliko pomembnih raziskovalnih literatur o pojavu krčenja mest in to literaturo je treba skrbno analizirati, da bi preučili, v kolikšni meri se lahko njeni teoretični koncepti in analitični okviri prenesejo na podeželsko sfero. To bi bilo treba dopolniti s širšim pregledom ustrezne akademske in politične literature. ESPON je že objavil več študij, pomembnih za to temo, ki bi jih bilo treba celovito pregledati, da bi izkoristili njihove rezultate, izkoristili dopolnjevanje in preprečili podvajanje. Primeri vključujejo: Edora (Evropske razvojne možnosti na podeželskih območjih); Gnojenje (potencial podeželskih regij); GEOSPECS (geografske specifikacije in razvojni potencial v Evropi); ECR2 (gospodarska kriza in odpornost regij) in Profecy (notranja obrobja: Nacionalna ozemlja, ki se soočajo z izzivi v zvezi z dostopom do osnovnih storitev splošnega pomena). Prihodnji relevantni projekt vključuje tudi URRUC (izboljšanje povezljivosti med mestnimi in podeželskimi območji v nemetropolitskih regijah) (b) oblikovanje konceptualnega in metodološkega okvira za zbiranje kvantitativnih podatkov, da bi pridobili sklop kazalnikov za pomoč pri kartiranju in analizi krčenja podeželskih območij na evropski ravni. To bo zahtevalo uporabo praktičnega in izvedljivega sklopa demografskih, gospodarskih in okoljskih kazalnikov za opredelitev geografskih trendov na vseevropski ravni v krčenju podeželskih območij. Ključni del te naloge je torej zbiranje podatkov in podatkovnih virov, ki jih raziskava namerava uporabiti za razvoj kazalnikov in izvedbo analiz. Analiza podatkov in kategorizacija bi morala imeti za posledico sistematične in splošne tipologije za ugotavljanje krčenja podeželskih regij v Evropi v različnih geografskih okvirih in razvrstitev podeželskih regij, ki jim grozi krčenje podeželskih območij. Nacionalne in regionalne podatke (NUTS 3) je treba zbrati, kolikor je to mogoče, za obdobje pred svetovno finančno krizo in po njej (po letu 2001). Poleg uveljavljenih virov socialno-ekonomskih podatkov z vseevropsko pokritostjo Eurostata (ali drugih) bi bilo treba preučiti tudi ustreznost in uporabo manj konvencionalnih kazalnikov (npr. kazalnikov kakovosti življenja itd.). Znano je, da se lahko pri operacionalizaciji teh študij pojavijo izzivi v zvezi s podatki. V tem okviru je pomembno, da se podatki oblikujejo v okviru trdnega teoretičnega in konceptualnega razumevanja, kot je določeno v nalogi 1(a). Prav tako je pomembno razviti proaktiven pristop k reševanju težav, povezanih z zbiranjem podatkov, usklajevanjem podatkov, manjkajočimi podatki in ocenjevanjem podatkov. Za odpravo takšnih podatkovnih vrzeli je treba za oceno manjkajočih vrednosti uporabiti razvoj novih modelov ali uporabo obstoječih modelov, tudi na podlagi obstoječih študij ESPON (kot je opisano zgoraj). ESPON M4D je preučil tudi različne pristope k ocenjevanju regionalnih podatkov z razčlenitvijo, ki bi jih bilo mogoče uporabiti. Potencialni ponudniki storitev bi morali v svoji ponudbi zagotoviti kratek opis celostnih kvantitativnih in kvalitativnih metod, predlaganih za doseganje ciljev teh študij, s posebnim poudarkom na inovativnih in učinkovitih metodah kot odgovor na vprašanja, ki jih je treba obravnavati v okviru naloge 1. 2. naloga: Študije primerov. Da bi premostili vrzeli v podatkih in morebitno slabo primerljivost, bi bilo treba boljše razlagalno razumevanje morebitnih posledic za teritorialno upravljanje v okrnjenih podeželskih regijah in za boljšo kapitalizacijo znanja dopolniti s poglobljeno analizo iz praktičnih študij primerov. Ta kvalitativna analiza bi morala vključevati nepremične raziskave sekundarnih virov podatkov in razgovore s ključnimi političnimi akterji, zainteresiranimi stranmi (vključno s civilno družbo in nevladnimi organizacijami itd.) ter raziskovalci/raziskovalci na nadnacionalni, nacionalni in regionalni ravni, da bi dosegli celovitejše, bogatejše in razlagalno razumevanje raziskovalnega pojava, ki se preiskuje, ter trenutne trende, ki vplivajo na razvoj podeželja na svetovni, evropski in nacionalni ravni; teritorialna dinamika in obrazložitveni dejavniki, ki spodbujajo te trende; in (iii) različne pobude...