Pandemija COVID-19 je povzročila krizo socialnih, političnih in gospodarskih sistemov po vsej Evropi in svetu brez primere. Od marca 2020 so evropske države, regije in mesta sprejele različne ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Ti ukrepi, ki so sicer namenjeni zmanjšanju pritiska na sisteme zdravstvenega varstva, so imeli daljnosežne učinke na številne sektorje gospodarske dejavnosti po vsej celini. COVID-19 in sanitarni ukrepi, sprejeti za zajezitev njegovega širjenja, imajo različne moteče posledice za življenje ljudi ter delovanje mest, metropolitanskih območij in regij. Zajezitveni ukrepi so povzročili nenadne spremembe v načinu dela, študija, trgovine, druženja in gibanja. Rezultati teh ukrepov so bili na več načinov škodljivi, kar je med drugim povzročilo, da ljudje izgubijo službo ali se morajo končati z zmanjšanim dohodkom, so socialno izolirani in/ali so morali uravnotežiti delo in poučevati svoje otroke doma. Po pandemiji pa bi lahko prišlo tudi do nekaterih koristi. Prve okvirne analize kažejo, da bi bilo digitalni prehod mogoče pospešiti, saj bi okrepljeno zagotavljanje digitalnih storitev lahko privedlo do dolgoročnih inovacij[1]. Od obdobja omejitve gibanja so se spremenili tudi vzorci mobilnosti. Že pred pandemijo so lokalni in regionalni oblikovalci politike kolesarjenju zaradi njegovih koristi za okolje namenili veliko prednost. Pandemija je dodatno spodbudila ta razvoj, medtem ko se je število potnikov v javnem prevozu v nekaterih večjih mestih zmanjšalo za 70–90 %[2], kar je tudi velik izziv za trajnostne prometne politike. Vse več evropskih mest je začelo svojim državljanom zagotavljati začasno kolesarsko infrastrukturo (pop-up kolesarske poti), kar zagotavlja kratkoročne prilagoditve njihovim politikam mobilnosti. Vendar je treba ugotoviti, ali se lahko ti prehodni ukrepi spremenijo v trajne rešitve ter kako in če bi lahko prispevali k zelenemu prehodu evropskih regij in mest. Oblikovalci politik na vseh ravneh upravljanja potrebujejo teritorialne dokaze, da bi lahko razvili ukrepe politike za kratkoročno obvladovanje takojšnjih posledic pandemije in obvladali njene dolgoročne učinke. Namen te uporabne raziskovalne dejavnosti je prispevati k zagotavljanju takih teritorialnih dokazov z analizo geografskih vzorcev pandemije COVID-19 od njenega začetka do leta 2021, kolikor je to mogoče. Pri tem se bo osredotočila na neposredne in posredne socialne posledice zajezitvenih ukrepov, vključno z njihovo teritorialno razsežnostjo, kar do zdaj ni bilo obravnavano v vseevropskih raziskavah na regionalni in lokalni ravni.
