1) Strategialne COUNTRIES V zadnjih desetletjih je bilo dokazano, da z dajanjem prednosti uporabi posameznih vozil ni mogoče zadovoljiti potreb po prevozu brez poslabšanja kakovosti življenja mestnih prebivalcev. Postavitev trajnostnih načinov prevoza v ospredje je bila in je rešitev po vsem svetu. Delež trajnostnih načinov prevoza v Budimpešti je 65 %, delež kolesarjenja pa 2,3 %. Cilj Budimpešte je povečati delež trajnostnih načinov prevoza v načrtu mobilnosti v Budimpešti na 80 % in do leta 2030 doseči 10-odstotni delež kolesarskega prometa. Eno od orodij za to je razvoj kolesarskega prometa. Uporaba kolesarjenja je orodje in rezultat tega, da mesta postanejo živahna. Strategije, na katerih temelji vloga, so: Koncept dolgoročnega razvoja mest v Budimpešti do leta 2030, Celostna strategija razvoja mest, načrt mobilnosti v Budimpešti. Navedeni cilji mesta so skladni z glavnim ciljem razpisa. Za predložitev vloge za pomoč občina Budimpešta, BKK Zrt. in Budimpešta XX. ker. Občina sklene konzorcijsko pogodbo o sodelovanju. Razvoj kolesarskega omrežja je v skladu z dokumenti ITS Budimpešte in okrožja. Oddelek 4.3 strategije celostnega urbanega razvoja okrožij vsebuje najpomembnejše omrežne projekte. Pomemben del programa za razvoj prometa je zlasti razvoj notranjega sistema glavnega kolesarskega omrežja, mrežno povezovanje visokoprometnih institucionalnih območij, razvoj pogojev za skladiščenje koles ter izboljšanje varnosti in pogojev za promet pešcev. Medsektorski poudarek je tudi na ozaveščanju in razvoju načrta za trajnostno mobilnost. 2) Dobre geografske in terenske značilnosti okrožja so ugodne za kolesarski promet. Območje, načrtovano za kolesarsko prijazno preoblikovanje v okviru projekta, je opisano v Prilogi. (Budimpešta XX. ker. Mejna cesta – Helsinška cesta – Csepel Gateway – Waterisport Street – ulica Zodony – Helsinška cesta – Alsóteleki utca – Vágóhíd utca – Spodnja mejna cesta – ulica Flower Benedek – Knézits utca – Nagysándor József utca – Nagykőrösi út, Budimpešta IX. Obmejno cestno območje) Glavni cilji, ki jih je treba doseči v okviru projekta, so: izboljšanje pogojev za lokalno kolesarjenje in hojo v okrožju ter vzpostavitev povezave s potjo EuroVelo vzdolž Donave. Okrožni odsek proge EuroVelo6: Kolesarska pot vzdolž regije Ráckevei (Soroksári)-Danube je rešena od mostu Gubach do meje okrožja Soroksár, saj Waterisport u. zagotavlja kolesarski prevoz na primeren način, je ekološko povezan s kolesarsko potjo Soroksár. Kolesarska pot med mostom Gubacsi in Ferencvárosom je popolnoma nekonstruirana, tudi kolesarska cesta ob grebenu Csepel služi proti središču mesta. Okrožna infrastruktura: Za načrtovane nove proge je izhodišče povezava z obstoječim glavnim omrežjem. Kolo je konkurenčno za prevoz do približno 5 km. Zato nameravamo okrepiti medozemeljske in medozemeljske povezave, kolesarjenje pa ni pomembna alternativa doseganju mestnega središča, le v kombinaciji z javnim prevozom. Kljub ugodnim razmeram sta med sosednjimi okrožji samo Soroksár in Csepel povezana z glavnim elementom kolesarske mreže. Najpomembnejše ustanove okrožja, ki služijo velikim množicam (trg, pokopališče, visoke šole, športni center, pošta), zahtevajo kolesarski prijazen teritorialni razvoj; ugodno stanje je gosto cestno omrežje oboda. Po potrebi se odprejo enosmerne ulice za dvosmerno kolesarjenje. V okviru načrtovanega razvoja omrežja bodo obstajala kohezivna, zajezana območja, zaščitena z razmejitvijo večjih stanovanjskih območij. Območja z omejeno hitrostjo ali stanovanjska območja počitka, določena z omejenimi in prometno-tehničnimi sredstvi, se razvijejo kot del razvoja kolesarskega omrežja za izboljšanje pogojev hoje in kolesarjenja. Pomembni elementi razvoja omrežja so območja zmanjšane hitrosti ali območja z omejenim dostopom. Na območju vpliva projekta je več vrst zaprtih prometnih območij, ki izpolnjujejo pogoje za kolesarjenje in hkrati povečujejo varnost prometa pešcev. Na območju vpliva je uporaba območja zmanjšane hitrosti 30 km/h in stanovanjskega počivališča najučinkovitejši način za razvoj bolj usklajenega kolesarskega in pešcem prijaznega omrežja. Na nizkoprometnih ulicah kolesar vozi po skupni površini z motornimi vozili, kjer se izvajajo prometni inženiring in manjši gradbeni posegi, da bi ustvarili kolesarsko interoperabilnost projektnega območja in povečali prometno varnost. Pomembno je tudi, da se parki in skupni prostori ustvarijo na kolesu prijazen način. Povečana prisotnost kolesarjev...