1) Strategialne COUNTRIES V zadnjih desetletjih je bilo dokazano, da z dajanjem prednosti uporabi posameznih vozil ni mogoče zadovoljiti potreb po prevozu brez poslabšanja kakovosti življenja mestnih prebivalcev. Postavitev trajnostnih načinov prevoza v ospredje je bila in je rešitev po vsem svetu. Delež trajnostnih načinov prevoza v Budimpešti je 65 %, kolesarjenje pa 2,3 %. Cilj Budimpešte v načrtu Balázs Mór je povečati delež trajnostnih načinov prevoza na 80 % in do leta 2030 doseči 10-odstotni delež kolesarjenja. Eno od orodij za to je razvoj kolesarskega prometa. Uporaba kolesarjenja je orodje in rezultat tega, da mesta postanejo živahna. Strategije, na katerih temelji vloga, so: Koncept dolgoročnega razvoja mest v Budimpešti do leta 2030, Celostna strategija razvoja mest, Balázs Mór načrt. Navedeni cilji mesta so skladni z glavnim ciljem razpisa. Za vložitev vloge za donacijo sta občina Budimpešta in BKK Zrt. sklenili konzorcijsko pogodbo o sodelovanju. 2) Sistem MOL Bubi Interbringa je eden izmed najbolj priljubljenih, inovativnih dosežkov Budimpešte v zadnjih letih, ki je postal del sodobne, pozitivne podobe mesta. Pomembno prispeva k povečanju trajnostne prometne oskrbe v notranjih soseskah. Stranke ga običajno uporabljajo v kombinaciji z drugimi načini prevoza, saj sistem javnih koles povečuje privlačnost in učinkovitost obstoječega javnega prevoza ter izboljšuje njegovo dostopnost. Da bi povečali učinkovitost sistema in število uporabnikov, je treba sistem še naprej razvijati na področju sedanjih storitev (s povečanjem razpoložljivosti in razpoložljivosti storitve) in širše, pod pogojem, da so vzpostavljeni potrebni finančni in tehnični pogoji. 3) Vsebina projekta – načrtovano področje projekta: celotno območje Margaret Islanda in hkrati severna razširitev območja storitev na strani Pesta in Bude, do novega bazena Dagály in območja Trga Flórián, povezave ustreznih večjih prometnih vozlišč in mostu Árpád s sistemom. — Izvedba sprememb cestnega omrežja zadevnega projektnega območja, ki so prijazne pešcem in kolesarjem, tudi zunaj neposredne okolice novo načrtovanih zbirnih centrov, da se zagotovita ustrezna uporabnost in raven storitev omrežja. Tehnične specifikacije razvoja so oblikovane ob upoštevanju izkušenj z delovanjem sistema MOL Bubi v zadnjih petih letih, povratnih informacij uporabnikov in sprememb potovalnih navad. — Med kolesarsko prijazno preobrazbo cestnega omrežja projektnega območja načrtujemo uporabo naslednjih orodij: — Kolesarjenje po glavnih cestah (samozadostne kolesarske zmogljivosti, kolesarske steze, kolesarske steze) – zmanjšanje prometa, zmanjšanje hitrosti – upravljanje konfliktnih točk, popravki vozlišč, dostopnost – Odprtje enosmernih ulic za dvosmerno kolesarjenje – Vzpostavitev javnih kolesarskih podpor – Vzpostavitev zbirnih postaj MOL Bubi, zaradi česar bo primerna za kasnejšo namestitev 4.) Aktivnosti v obliki ozaveščenosti V okviru projekta bo razširjena storitev MOL Bubi še bolj privlačna za ciljne skupine z naslednjimi dejavnostmi: — Predhodno obveščanje o razvoju (socializacija, vključevanje ključnih akterjev) – Spodbujanje informacij o storitvi (izobraževanje uporabnikov in zainteresiranih strani) – Razvoj komunikacijskega kanala (akcije, dogodki, poskusne promocije, promocije najema, promocije uporabe, ponovna aktivacija obstoječih strank, vključitev novih oglaševalskih platform za promocijo storitve, prodaja prek institucij) V okviru projekta načrtujemo naslednje aktivnosti za spodbujanje kolesarskega prometa in varnega prevoza: — Izvajanje promocijskih, izobraževalnih, spodbujevalnih kampanj, dogodkov, motociklističnih kampanj za dvig kolesarske kulture; — Priprava informativnih publikacij, izvajanje kampanj o spremenjenih prometnih vzorcih in/ali novih pravilih cestnega prometa ter objava publikacij; — Pridobivanje orodij za ozaveščanje – Prinesite na delo, bikesuli/Bringa Academy, European Cycling Challenge, Life Way Education Campaigns (npr.: šolarji, predšolski otroci, vozniki, kolesarji itd.); — Izvajanje kampanj za sodelovanje voznikov na področju kulturnega prevoza. Ob upoštevanju potenciala za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje načrtovanemu razvoju infrastrukture, prijaznega kolesarjem, je mogoče sklepati, da so objekti in razvojni rezultati projekta odporni na podnebne spremembe in naravne nesreče. Izvajanje ali njegovi rezultati niso ogroženi zaradi izrednih vremenskih razmer. Razvoj ni poplavna nevarnost