Naš sistem poklicnega usposabljanja lahko delno zadovolji teritorialne gospodarske potrebe, zato je treba sistem prestrukturirati: prehod s poklicnega usposabljanja, ki temelji na ponudbi, na potrebe, ki temeljijo na povpraševanju. Konkurenčno znanje in izkušnje je mogoče uresničiti z zagotavljanjem in razvojem naprednih znanj in spretnosti, prilagojenih digitalizaciji in robotizaciji, saj tehnološki napredek to zahteva v sodobni družbi. Ustanove za usposabljanje se ne morejo dovolj prožno odzivati na spremembe v vsebini usposabljanja, izkoristiti možnosti vključevanja gospodarskih subjektov in izkoristiti potreb trga dela zaradi pospešenih tehnoloških sprememb. V sektorju primanjkuje osnovnih kompetenc, ki bi bile podlaga za razširitev dualnega usposabljanja in interoperabilnega sistema usposabljanja. Delovni pogoji so na sedanjih delavnicah manj dostopni, to vrzel pa je mogoče odpraviti s krepitvijo sodelovanja med MSP ter strukturami in akterji poklicnega usposabljanja ter z medsebojno nadgradnjo. S krepitvijo povezave med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter izobraževanjem odraslih z gospodarskimi subjekti in visokošolskim izobraževanjem je mogoče doseči dodatno prožnost, konkurenčnost in večjo učinkovitost. S preoblikovanjem šolskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi bilo treba zagotoviti dobro usposobljeno, kvalificirano in kvalificirano delovno silo, potrebno za nastanek madžarskega gospodarstva. Po drugi strani pa ta proces ovira povečanje števila brezposelnih. Velik delež MSP se sooča s težavami z delom, težavami pri zapolnjevanju prostih delovnih mest in velikimi vrzelmi v njihovem strokovnem znanju in kompetencah v primeru novega osebja. Za izboljšanje razmer bi bilo vedno več MSP pripravljenih sodelovati v dualnem usposabljanju. V primeru malih podjetij je običajno več ovir: nimajo ustrezne infrastrukture, že dolgo časa ne morejo pridobiti dobro usposobljenih strokovnjakov iz proizvodnje in so preveč obremenjujoči za upravljanje usposabljanja. Cilj je zmanjšati te ovire, da bi opolnomočili mala in srednja podjetja. Na podlagi analize razmer na tem področju je mogoče ugotoviti, da le malo ljudi doseže višjo raven digitalne pismenosti, zato je treba za izboljšanje tega zagotoviti, da so učenci motivirani za dokončanje strokovnega usposabljanja na področju IKT. Povečanje naložb v IKT in digitalno učenje, ustvarjanje spodbudnega in spodbudnega okolja, ponovni razmislek in preoblikovanje ureditve ter razvoj s tem povezanih finančnih rešitev, oblikovanje skupnih konceptualnih vsebin, ustvarjanje redno posodobljenih digitalnih učnih gradiv, ki jih je mogoče enostavno iskati, lahko zagotovijo okvir za reformo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbudijo izvajalce usposabljanja k uporabi digitalnih učnih obrazcev. Na splošno je mogoče sklepati, da je treba ustanoviti sektorske centre za usposabljanje, kjer sodobna tehnološka oprema, oprema, orodja in učno gradivo, ki so potrebni za dokončanje osnovnih preverjanj v industriji v zvezi s tremi sektorji, opredeljenimi v razpisu, pomagajo pri razvoju delovne sile. Del zahtevka za pomoč je GINOP-6.1.10. Temelji na vodilnem projektu „Inovativno usposabljanje za podporo prehodu gospodarstva“: da bi okrepili sodelovanje malih in srednjih podjetij, bodo ustanovljeni sektorski centri za usposabljanje, da bi racionalizirali upravno breme dualnega usposabljanja na podlagi obstoječih delavnic, infrastrukture in opreme centrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Izvajanje poteka v spodnjem koraku. V skladu z opredelitvijo metodoloških dejavnosti in področij industrijskega razvoja (I.) bodo kot partnerji vključeni centri za poklicno usposabljanje, v katerih se rešitve za pametno merjenje uvajajo na pilotni osnovi (II.) in ki sodelujejo pri ustanavljanju centrov za usposabljanje industrije. Projekt zagotavlja motivacijsko podporo za nagrajevanje konkurenčnih idej podjetja, ki sodelujejo v programu, skupaj z metodološkim razvojem orodij za merjenje sektorskih kompetenc in razvojem simulacijskih programov modelskega podjetja. Infrastrukturna ocena krajev delovanja centrov za poklicno usposabljanje, ki zajema kvalitativno in kvantitativno oceno človeške in materialne infrastrukture, ki je na voljo ustanovam (šola in center), se izvaja vzporedno z razvojem vsebinskih elementov splošnih pogojev. Razvita bo metodologija za ocenjevanje gradbenih energetskih in arhitekturnih rešitev centrov za poklicno usposabljanje, s pomočjo katerih bo vzpostavljen institucionalni sistem. S temeljitim merjenjem lahko natančno ugotovimo, potrdimo potrebo po razvoju energije in v okviru razpisa uvedemo potrebne inovativne energetske raziskave. Energetske izboljšave lahko privedejo do stroškovno učinkovitega izvajanja in delovanja.
