1. Kratka predstavitev tehnične vsebine vloge za nepovratna sredstva in pomena sodelovanja na Madžarskem je s strani države sprejela številne ukrepe za razvoj potrebnega okvira za razvoj digitalizacije zdravstvenega varstva (npr. DJP 2.0, EESZT, defs itd.), medtem ko inovativna in praktična uporaba zdravstvenih podatkov še ni dosežena. Klinična preskušanja so eno od področij, na katerih je uporaba vedno večjih zdravstvenih podatkov privedla do preoblikovanja trga. Madžarska je na področju kliničnih preskušanj v EU razmeroma ugodna, vendar se je zaradi prestrukturiranja trga število kliničnih preskušanj na Madžarskem med letoma 2016 in 2018 znatno zmanjšalo, in sicer za približno 20 %. Čeprav je na voljo ogromno podatkov o financiranju zdravstva, so podatki, ki jih zbirajo izvajalci zdravstvenega varstva, hrupni, nestrukturirani in nepopolni ter težko dostopni, kar prispeva k poslabšanju naše konkurenčnosti. To močno omejuje presejalne preglede glede na vse bolj izpopolnjena merila za izbor bolnikov in uporabo predhodno zbranih podatkov za oblikovanje kliničnih preskušanj in izvajanje retrospektivne analize podatkov. To pomeni, da se domači obrati za testiranje težko povežejo z inovativnimi mednarodnimi kliničnimi preskušanji, zaostanki pri nekomercialnih preskušanjih pa se v primerjavi s preostalo zahodno Evropo povečujejo. Ocena zdravstvenih podatkov je razvidna iz dejstva, da so mednarodne medicinsko-biološke raziskave v zadnjih dveh desetletjih dosegle pomembne in raznolike rezultate zaradi eksplozivne biotehnologije in razvoja informacijske tehnologije. To je privedlo do preoblikovanja medicinske prakse in paradigma personalizirane medicine je prišla v ospredje. Diagnostični in terapevtski pristopi temeljijo na molekularni osnovi. Vendar pa je v srednji in vzhodni Evropi mogoče opaziti relativno zgodnjo fazo razvoja molekularne medicine: v večini primerov ločeni, pogosto izolirani centri zagotavljajo izbrane bolezni, običajno necelovite diagnostične storitve. Je število bioinformatike, vključenih v ocenjevanje informacij o ravni genoma, majhno, uporabljeni algoritmi pa ne ustrezajo potrebam uporabnikov; uporabniki zdravja pogosto ne morejo uporabljati molekularnih informacij; doslej pa tudi ni bilo celovite strategije za odpravo simptomov primanjkljaja. Zaostalost regije na tem področju se bo eksponentno povečala z napredovanjem časa, če ne bomo razvili operativnega modela, ki bi rešil zgoraj navedene težave. Razvoj pametnih tehnologij v zdravstvu je posledica dejstva, da sodobna orodja zdaj zagotavljajo poceni in učinkovite podatke o zdravstvenem stanju posameznikov, ki jih je mogoče obdelati z naprednimi analitičnimi rešitvami za zagotavljanje ciljno usmerjenih povratnih informacij zdravstvenim delavcem. Tehnika in metoda zbiranja, shranjevanja, obdelave in analize podatkov sta zato še posebej pomembna za razvoj te vrste tehnologije. Zaradi vse večjih stroškov sistema zdravstvenega varstva in omejenih virov sektorja je po vsem svetu vse bolj pomembno izkoristiti potencial digitalizacije zdravja in novih tehnologij za upravljanje podatkov. Izkoriščanje potenciala zdravstvenih podatkov lahko spodbudijo lokalne pobude izvajalcev zdravstvenega varstva, akterjev v zdravstveni industriji ter raziskovalnih in razvojnih skupin, katerih cilj je razviti doma prilagojene aplikacije, ki se lahko uporabljajo v praksi. V okviru projekta, ob upoštevanju zgoraj opisanih trendov in izzivov, nameravamo vzpostaviti Kompetenčni center za analizo zdravstvenih podatkov, obnovitev podatkov in razvoj pametnih naprav in tehnologije, ki bo v sodelovanju z industrijo razvil inovativne metode zbiranja podatkov, obdelave informacij in analiz ter jih uporabil za razvoj novih zdravstvenih tehnologij in storitev. Cilj projekta je tudi razvoj zdravstvenih storitev, ki temeljijo na podatkih, ki lahko bolje organizirajo zdravstveno varstvo, zmanjšajo breme oskrbe za univerzo in njeno okolico ter sprostijo vire. Ta predlog prispeva k razvoju in razvoju inovacijskega ekosistema, osredotočenega na PTE, in krepi regionalno sodelovanje s partnerji v zdravstveni industriji ter prispeva k izboljšanju kazalnikov javnega zdravja in kakovosti življenja v regiji ter k spodbujanju lokalnega gospodarstva. 2. Prikaz trajnosti načrtovane organizacijske strukture in delovanja Centra za visoko šolstvo in industrijsko sodelovanje ter načrtovanega števila raziskovalcev/strokovnjakov in študentov, ki bodo vključeni v njegove dejavnosti, ter načrtovane zmogljivosti R & D & I za zadovoljevanje potreb prihodnjih industrijskih partnerjev