A) Povzetek predstavitve tehnične vsebine vloge za nepovratna sredstva Cilj strateške delavnice (v sodelovanju z odličnimi raziskovalci SE) je raziskati, kako sta peptidergična regulacija in signalizacija vključena v vzdrževanje homeostaze in razvoj visokofrekvenčnih sistemskih bolezni, ki so jih ustvarile „odlične“ delovne skupine PTE in DE. Da bi to dosegli, delavnica namerava vzpostaviti popolnoma izviren pristop, ki preučuje vlogo endogenih peptidov v patologiji, diagnozi, preprečevanju in personalizirani terapiji bolezni vzdolž matrike podobne kompleksnosti procesov, ki določajo fiziološke in patološke funkcije (komunikacija, zaščita, nutracija, regeneracija). Glavni razlog za neuspeh prejšnjih strategij razvoja zdravil za nevropeptide je bila velika translacijska pomanjkljivost („vrzel“) med eksperimentalnimi paradigmami in kliničnimi situacijami, pri čemer so bili specifični peptidi in njihovi receptorji izolirani samo v posameznih sistemih in pomanjkanje sistemskih, kompleksnih pristopov. Cilj tega programa je integrativna analiza sistema, ki lahko pomaga odpraviti veliko število prejšnjih težav. Z uporabo multidisciplinarne platforme, ki jo je treba predstaviti, projekt znatno prispeva h krepitvi zmogljivosti madžarskih baz znanja za raziskave in razvoj ter k doseganju visokokakovostnih rezultatov raziskav na mednarodni ravni. Uvod Osnovni pogoj za homeostatično ravnovesje organizma je fiziološko delovanje organov, ki sestavljajo organizem (Funkcija). Splošne funkcije in funkcije, specifične za organe, so v bistvu določene z mrežnim delovanjem štirih neprekinjenih, večsmernih, kompleksnih procesnih zaporedij: — Komunikacija: Medcelična komunikacija nevronskih in nenevronskih celičnih elementov z neposredno, humoralno (posredovalno) povezljivostjo in posebno (veskularno) povezljivostjo – zaščita: Sistemski obrambni odziv na zunanje in notranje signale ter signale nevarnosti, ki jih zagotavlja medsebojno delovanje rezidenčnih in dotočnih imunskih celic in živčnih elementov – Prehrana: Kvalitativne in kvantitativne pogoje (razčlenjene glede na tkivno in celično raven) zadovoljive oskrbe organa s hranili – Regeneracija: Bazalna in inducirana zamenjava celic in regeneracija tkiva, da se zagotovi delovanje organa Če je kateri koli od zgoraj navedenih procesov poškodovan, to vodi do prevrnitve homeostaze in s tem do razvoja določene bolezni. Zaradi kompleksnosti telesa patološki odzivi v večini primerov niso omejeni na en sam organ, ampak povzročajo razvoj sistemskih bolezni. Med njimi so kronične bolezni več organov (in njihovi hudi zapleti), ki vplivajo na kakovost življenja velikih populacij z vnetjem, nenormalno imunost in bolečino, kot so multi-sintno vnetje (revmatoidni artritis), luskavica, sistemski lupus, skleroderma in fibromialgija. Čeprav so bila vložena znatna prizadevanja za opredelitev patoloških patologij, vendar še vedno le delnih rezultatov, je mogoče jasno navesti, da zdravljenje teh bolezni ni rešeno in zato predstavlja velik družbeni in gospodarski problem. Pomen peptidergičnega signalizacije – ocena problema V povzetkih, objavljenih v vodilnih mednarodnih revijah v zadnjih letih, je poudarjeno, da ima biomedicinske raziskave trenutno „desetletje peptidov“, saj ti mediatorji izvajajo tonično in raznoliko regulacijo delovanja številnih organskih sistemov in na tej podlagi lahko vplivanje na te mehanizme pri sistemskih boleznih zagotovi skupne terapevtske možnosti. Nevropeptidi so eden najpogostejših humoralnih elementov telesa. Prejšnji rezultati delavnice so dokazali, da imajo nekateri peptidi (npr. hipofiza adenilat ciklaza, ki aktivira peptid (PACAP), somatostatin, tahikinini, endotelin-1) odločilno vlogo pri medcelični komunikaciji ter vnetnih in imunskih procesih. Imamo tudi podatke o sposobnosti nekaterih peptidov za nadzor odzivnosti krvnih žil in diferenciacije rasti celic. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ravni nekaterih nevropeptidov pri teh sistemskih boleznih bistveno spremenjene. Hkrati se danes v študiji peptidergičnega sistema pojavi izrazita sprememba paradigme: večina „nevro“ peptidov v klasičnem smislu je bila pred kratkim proizvedena v številnih ne-nevronskih celičnih vrstah. To pomembno odkritje sproža številna vprašanja, dileme in težave. Ni znano, v kolikšnem obsegu in vzorcu so peptidi živčnega in nevronskega izvora vključeni v regulacijo homeostatičnih funkcij danega organa ali s katero funkcijo celice (podobno ali drugačno) se uporablja. Zato ni jasno, kakšen je sistemski pomen peptidov.
