Razširjenost in razširjenost duševnih bolezni pri madžarskem prebivalstvu sta izjemno visoki. Če so vključeni ljudje s težavami, ki povzročajo zasvojenost, lahko to vpliva tudi na enega od štirih ljudi v naši državi. To je problem „priljubljene bolezni“. Zdravstveno breme je veliko v smislu števila za družbo, vključno z družinami, zdravstvenim varstvom in seveda pacientom. Sistem zdravstvenega varstva za duševno bolne bolnike se je od sredine 2000-ih let postopoma zmanjševal. Zmanjšanje je vplivalo predvsem na akutno oskrbo. Zmanjšanje zmogljivosti ni sledilo niti preseku rehabilitacijskih storitev niti razvoju ambulantne oskrbe. Tako so se zmanjšala kakovost življenja in življenjske priložnosti ljudi s psihiatričnimi boleznimi. Obremenitev mikro in makrookolja se je znatno povečala. Breme se še poveča zaradi stroškov invalidnosti in predčasnega upokojevanja. Mednarodne študije prav tako potrjujejo, da je povprečna življenjska doba ljudi z duševnimi boleznimi 10–12 let krajša od povprečne populacije. Obstajajo velike razlike v porazdelitvi oskrbe in dostopa do oskrbe v državi, tako na okrajni kot regionalni ravni, kar zadeva infrastrukturo in človeške vire. Zaradi prošenj za kronično oskrbo, ki jih financira EU (psihiatrična rehabilitacija), so se zmogljivosti za psihiatrično rehabilitacijo v nacionalnem povprečju izboljšale za približno 4 %, regionalne razlike na ravni primarne infrastrukture pa so se zmerno zmanjšale. Cilj tega razpisa je razviti akutno psihiatrično oskrbo. Med pripravljalnim delom je tehnična delovna skupina, ki podpira projekt, opredelila prednostne naloge, ki sledijo najpomembnejšim smernicam ukrepanja za prihodnost psihiatrije. Poleg prej navedenih bremen za ljudi z duševnimi boleznimi obstajajo znatne pomanjkljivosti, ki so posledica stigmatizacije in predsodkov, ki dodatno zmanjšujejo možnosti za zdravljenje rehabilitacije in pogosto preprečujejo izboljšanje kakovosti življenja. Zaradi zgoraj navedenega je naša prednostna naloga, da imamo vsaj en psihiatrični razred, primeren za aktivno nego v vsakem okrožju, kjer je v 21. stoletju na voljo sodoben, učinkovit in diferenciran način zdravljenja, hkrati pa zagotoviti ustrezne človeške vire. Prednostna naloga je tudi izboljšanje varnosti pacientov in infrastrukturnih rešitev za nujno oskrbo, vključno s koristmi, ki jih je mogoče šteti za „krizno“ in jih je mogoče odpustiti v 24 urah ali v primeru kakršne koli fizične pritožbe napotiti na specializirano ambulantno oskrbo in/ali bolnišnično oskrbo. Koncept tako ločuje nujne primere (v 24 urah) in aktivno psihiatrično oskrbo. Prizadevati si je treba za doseganje dokončane ravni oskrbe v okviru aktivne oskrbe, s čimer bi izboljšali pogoje za namestitev bolnikov, omejili število postelj na oddelkih (do 4 postelje), povečali število kopalnic, povezanih z oddelki, izboljšali delovne pogoje zdravnikov in psihologov v razredu, vzpostavili medicinsko-psihološke terapevtske sobe ali zaposlili sobe in sobe za skupine. Tega ne bi smeli razvijati ločeno, temveč v okviru zdravstvene ustanove z veliko populacijo bolnikov (državna bolnišnica). Ponovni razmislek o akutni psihiatrični oskrbi v tej strukturi lahko znatno zmanjša stigmatizacijo z merljivim izboljšanjem učinkovitosti (krajši čas zdravstvene nege) in učinkovitosti. Med našimi prednostnimi nalogami je fizična ločitev motenj (npr. motečih stanj, ki so posledica zapletov telesne bolezni v starosti) od akutne psihiatrične oskrbe. Da bi uresničili zgoraj navedene zamisli, smo institucijam, ki zagotavljajo aktivno psihiatrično oskrbo, poslali vprašalnike in prosili za razvojne predloge in načrte. Med obiski na kraju samem so se osebno posvetovali z osebjem in vodstvom o možnostih za izboljšanje prednostnih nalog. Z obdelavo vhodnih materialov in ob upoštevanju razpoložljivega zneska v projektu so bile določene prednostne naloge. Tako smo opredelili 14 krajev, na katerih se bosta konceptualno izvajala pričakovani rezultat in psihiatrični razvoj vloženega zneska. Po zaključku projekta se pričakuje, da se bodo razlike v kakovosti dostopa do oskrbe v državi zmanjšale. Ne glede na kraj bivanja si prizadevamo za razvoj optimalne oskrbe, s čimer dolgoročno povečujemo zadovoljstvo bolnikov, zmanjšujemo psihosocialno breme, omogočamo boljšo usklajenost rehabilitacije in možnosti za ambulantni razvoj. Zaradi vsega tega lahko ljudje z duševnimi boleznimi izboljšajo svoje življenjske priložnosti, resocializacijo in s tem zmanjšajo gospodarsko breme.
