Na podlagi razpisa madžarske vlade z dne 24. februarja 2017 so Državni urad glavnega zdravnika, Nacionalnega inštituta za razvoj zdravja, Univerze Semmelweis, Državnega centra za zdravstveno varstvo in konzorcija upravitelja nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje izvedli podrobno študijo izvedljivosti prednostnega projekta EFOP-1.8.0-VEKOP-17 o strokovnem metodološkem razvoju sistema zdravstvenega varstva in se zavezali k njegovemu izvajanju. Zdravstveno stanje madžarskega prebivalstva je trenutno pod ravnjo, ki se pričakuje na podlagi socialno-ekonomskega razvoja Madžarske. Poleg raka in bolezni srca in ožilja je visoka tudi pojavnost duševnih bolezni, ki so za državo veliko breme. Znaten delež navedenih bolezni je posledica slabega načina življenja, zato je treba doseči znatno izboljšanje zdravstvenega vedenja prebivalstva ter zagotoviti ustrezno fizično, socialno, gospodarsko in pravno okolje. Osnovno zdravstveno varstvo je edini segment sistema zdravstvenega varstva, ki se lahko poveže s prebivalstvom kot celoto, tako da lahko na tej ravni oskrbe najbolj učinkovito vplivamo na zdravstveno vedenje prebivalstva. Na tej ravni ponudbe je mogoče v praksi doseči enak dostop splošne javnosti do skoraj enake kakovosti storitev. Osnovno zdravstveno varstvo je mogoče izboljšati z razširitvijo obsega storitev v bližini doma, s krepitvijo vloge primarnega zdravstvenega varstva kot vratarja, s povečanjem operativne učinkovitosti praks primarnega zdravstvenega varstva in s preusmeritvijo zdravstvenega varstva prebivalstva z dražje bolnišnične oskrbe na primarno in ambulantno oskrbo. To na eni strani zahteva razvoj sedanjih metodologij storitev in portfelja storitev, po drugi strani pa zmogljivost, znanje, zmogljivost, preventivni pristop in odnos razpoložljivega osebja splošnih zdravnikov, usposobljenih medicinskih sester in specialistov ter zaščitnih žensk. Da bi razvili javnozdravstveno vedenje ter zgodnje odkrivanje bolezni in tveganj za zdravje, je pomembno vključiti storitve javnega zdravja in preventivne storitve kot sestavni del osnovnega zdravstvenega varstva. Organizacija kompetenc zaposlenih in vključevanje strokovnjakov, ki zagotavljajo nove vrste storitev, lahko razširita obseg dokončnih storitev in koristi, ki so na voljo na lokalni ravni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se pri vsakem desetem bolniku v dobro opremljenih bolnišnicah v naprednih zdravstvenih državah pojavi neželeni dogodek, pri čemer umre 1 % prizadetih bolnikov. Raziskave o varnosti bolnikov kažejo, da so dogodki v glavnem posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju (npr. neustrezen urnik delovnega časa, pogoji shranjevanja, dejavnosti distribucije zdravil) ali dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje (npr. zastoji, stres, časovni pritisk), pri čemer je bilo ugotovljenih le 10–15 % individualne odgovornosti. Varnost pacientov pomeni naloge in odgovornosti ne le s strani sistema oskrbe, temveč tudi s strani pacienta in sorodnikov. Učinkovito zmanjšanje neželenih dogodkov se lahko doseže s kartiranjem virov groženj, ki so del sistemov in procesov, pa tudi učinkov operativnega okolja, in z zmanjšanjem njihovega pomena, ne z ugotavljanjem in kaznovanjem tistih, ki so storili napake. V zvezi s tveganji za varnost bolnikov je vedno mogoče opredeliti priporočeno vedenje in ukrepe, ki bolnikom pomagajo obvladovati ta tveganja. Izredno pomembno je, da javnost pridobi ustrezne informacije o dejavnikih varnosti pacientov, ki jih je mogoče prepoznati med zdravstvenim varstvom, hkrati pa se nauči učiti se vedenja, ki lahko pomaga preprečiti neželene dogodke. Povzetek ciljev projekta je predstavljen v preglednicah na naslednji strani.
