V razvojnem programu vodnega sektorja za obdobje 2017–2023 je navedeno, da po analizi dejavnikov, ki določajo stanje teles površinske vode, lahko rečemo, da razpršeno onesnaževanje najbolj negativno vpliva na stanje teles površinske vode, predvsem zaradi kmetijskih dejavnosti. Razpršeno onesnaževanje kmetijstva zajema izpiranje dušikovih in fosfornih spojin, ki vstopajo v tla z živinskim gnojem in mineralnimi gnojili v površinska vodna telesa. Zato izvedbeni načrt vlade Republike Litve in akcijski načrt za izvajanje programa za razvoj vodnega sektorja za obdobje 2017–2023, ki so ga odobrili ministri za okolje in kmetijstvo Republike Litve, vsebujeta posebne ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja vodnih teles iz kmetijskih virov onesnaževanja. Cilj tega projekta je izboljšati celostno upravljanje vodnih virov. V ta namen so predvidena javna naročila za izvajanje naslednjih ukrepov za varstvo in upravljanje vodnih virov: 1. Razviti enotno metodologijo za pripravo načrtov gnojenja (v nadaljnjem besedilu „metoda“). Cilj ukrepa je na podlagi znanstvenih študij o agrokemičnih postopkih razviti enotno metodologijo za pripravo načrtov gnojenja za določitev skupnih meril za načrte gnojenja, da se izračuna optimalna vsebnost gnojil za različne pridelke, da se prepreči ponovno gnojenje tal in izpiranje hranil v vodna telesa. 2. Vzpostavitev informacijskega sistema za sprejemanje vlog za načrtovanje gnojil in obračunavanje uporabe gnojil (v nadaljnjem besedilu „Posetem“). Cilj ukrepa je zmanjšati onesnaževanje vodnih teles iz virov onesnaževanja kmetijstva z razvojem orodij, ki bodo pomagala zbirati in strukturirati podatke o količinah organskih in mineralnih gnojil (po aktivnih snoveh), porabljenih v kmetijstvu. Dodatna orodja bodo prispevala k optimizaciji gnojenja zemljišč z varčevanjem gospodarskih subjektov ob hkratnem zagotavljanju učinkovitejšega varstva okolja. 3. Vključitev metodologije v podsistem.