Univerze uporabnih znanosti usposabljajo delavce, da bi zadovoljili potrebe delovnega življenja, ki morda še ne obstajajo, ali pa se jih vsaj ne zavedajo. Zato je razvoj metod in metod upravljanja, da bi postal bolj usmerjen v prihodnost, upravičen. Nova vrednost projekta je sprememba v usmerjanju razmišljanja in kulture, ki temelji na prepoznavanju v prihodnost usmerjenih scenarijev za delovno življenje, razvoju v prihodnost usmerjenega poklicnega usmerjanja in pedagogike poklicnega usmerjanja ter uporabi umetne inteligence in učne analitike pri razvoju orientacijskega dela. Cilj projekta „Smernice za delo za prihodnost“ v EU je model v prihodnost usmerjenega poklicnega usmerjanja in karierne orientacije za krepitev načrtovanja poklicne poti študentov in vključevanja v poklicno življenje in/ali podiplomski študij visokošolskih študentov v okviru sodelovanja v visokem šolstvu2.Konvencno usmerjanje osebja za poučevanje in usmerjanje ter pedagogiko poklicnega usmerjanja3.Spodbujanje močnejše kulture usmerjanja na celotnem visokošolskem področju4.Potrdite prihodnjo usmerjenost učiteljskega in usmerjevalnega osebja3. Karierno usmerjanje v univerzitetnih strukturah na regionalni in nacionalni ravni5. Raziskuje potencial umetne inteligence v procesu poklicnega usmerjanja in o tem pridobiva informacije. Projekt izvaja šest univerz uporabnih znanosti, ki tvorijo nacionalno mrežo sodelovanja. Projekt izvaja šest univerz uporabnih znanosti, ki tvorijo nacionalno mrežo sodelovanja. Projekt je sestavljen iz treh tem, ki delujejo kot univerzitetno sodelovanje. Teme so: 1) Strukture in modeli za usmerjanje dela prihodnosti: krepitev modelov in struktur poklicnega usmerjanja v visokošolskih ustanovah, 2) usmerjanje dela prihodnosti: krepitev spretnosti poklicnega usmerjanja v visokošolskih ustanovah ter (3) usklajevanje in krepitev sodelovanja v okviru univerzitetne mreže, zbiranje dobrih praks za podprojekte in razširjanje rezultatov na nacionalni ravni. Konkretno jedro dela so piloti tem 1–2. Vsak visokošolski partner v projektu sodeluje v regionalnem in nacionalnem razvojnem sodelovanju. Cilj pilotnih projektov, ki se izvajajo na univerzah, je doseči podcilje širše celote, to temo. Pilotni projekti bodo ocenjeni in izvedene bodo potrebne spremembe, razvojno delo pa se bo nadaljevalo. Delo na temah projekta nenehno zagotavlja informacije o dobrih praksah, povezanih s poklicnim usmerjanjem in prihodnjim delom, ki izhajajo iz sodelovanja univerz. Interakcija med nacionalnim sodelovanjem in tematskim usklajevanjem projekta je stalna in vzajemna. Eden od ključnih ukrepov teme je:- Razviti in modelirati postopke in strukture kariernega usmerjanja na univerzah – raziskati možnosti usmerjanja s pomočjo umetne inteligence v procesu kariernega usmerjanja in uporabiti znanje pri razvoju in nadaljnjem razvoju modela poklicnega usmerjanja – Razvoj v skupnosti temelječih delovnih metod, ki temeljijo na prihodnjih delovnih metodah, kot so modeli medsebojnega mentorstva za sodelovanje v poklicnem življenju in izobraževanju – Karierno usmerjanje – modeliranje procesov usmerjanja za zadovoljitev potreb prihodnjega delovnega življenja – Razvijanje v prihodnost usmerjenega modela poklicnega usmerjanja za učiteljeZagotovitev dveh ključnih ukrepov:- Ugotoviti, kakšne izkušnje so univerzitetni študenti pridobili s svojim usmerjanjem, in kako okrepiti poklicne potrebe poučevanja in usmerjanja. —Odziv na koordinacijo projekta – Odziv na zbiranje in razširjanje dobrih praks, razvitih v okviru projekta – Odziv na splošno komunikacijo projekta Projekt ima za posledico modeliranje modela poklicnega usmerjanja, usmerjenega v prihodnost, in pedagogiko kariernega usmerjanja ter krepitev struktur in kompetenc z vidika kariernega usmerjanja v visokošolskih ustanovah. Poklicno usmerjanje študentov, usmerjeno v prihodnost, se je uveljavilo kot visokokakovostna entiteta, ki krepi odpornost študentov na visokošolskem področju. Okrepile so se v prihodnost usmerjene spretnosti kariernega usmerjanja pedagoškega in usmerjevalnega osebja ter tistih, ki so vključeni v usmerjanje poklicnega življenja. Vendar pa je najpomembnejši rezultat tega, da so visokošolski študenti odgovorni za:
