Obale Botnijskega zaliva so tako imenovane. Območje Litorina, ki je nekdanje morsko dno starodavnega Baltskega morja. Zaradi delovanja mikroorganizma je bila na morje Litorina brez kisika odložena velika količina žvepla v obliki sulfida. Zaradi dviga je to starodavno morsko dno zdaj na suhem približno 100 metrov nad morsko gladino na obalnem območju. Poleg tega so v nekaterih delih celotnega ozemlja Finske v bazi črni skodle. Črni skrilavci so kamni, ki vsebujejo premog in žveplo, rojeni iz blata, odloženih na morsko dno pred približno dvema milijardama let. Obe območji imata enako vsebnost sulfidnih mineralov v tleh, izsuševanje tal pa lahko povzroči oksidacijo žvepla v tleh. Kot posledica oksidacije se v tleh tvori žveplova kislina, ki močno poveča kislost odtočnih voda in v vodi raztopi strupene kovine iz tal. Kombinacija kislosti in visokih koncentracij kovin v povodju lahko povzroči resne poškodbe živih organizmov vode pod drenažnim območjem, ovira uporabo rekreativne in domače vode ter potrjuje splošno infrastrukturo, kot so cestni mostovi in podporne strukture. Projekt obravnava problem s ključnimi akterji in njihovimi predstavniki. Na srečanjih bodo ocenjene izkušnje in potrebe ključnih upravljavcev zemljišč in drugih akterjev, ki se ukvarjajo s problemom kislinskega sulfata. Kjer je to mogoče, si bo treba prizadevati tudi za sodelovanje različnih strani v medsebojnem dialogu ter za opredelitev potrebe po skupnem poznavanju in razširjanju obstoječih dobrih praks. Projekt upošteva tudi vidik organov. Cilj predhodne študije je opredeliti problematično področje kislih sulfatnih tal z vidika različnih akterjev (kmetijstvo, gozdarstvo, pridelava šote), da bi ugotovili, na katere specifične probleme potrebujejo različni subjekti. Projekt bo vzpostavil dobre mreže za sodelovanje in stike med različnimi akterji in akterji. Rezultat projekta bo 1) povzetek rezultatov prejšnjih projektov za zmanjšanje onesnaženosti voda v državah s sulfati, 2) študija problemov in rešitev, ki jih potrebujejo različni akterji in njihove podobnosti/razlike, in 3) popis poslovnih priložnosti, povezanih s kislimi sulfatnimi tlemi in reševanje težav, ki jih predstavljajo. Kratkoročni učinki projekta so zbiranje informacij o kislih sulfatnih tleh v zvezi s problemi, rešitvami in metodami, s katerimi se srečujejo različni načini rabe zemljišč, kot tudi prepoznavanje povezanih poslovnih priložnosti in s tem spodbujanje poslovnih dejavnosti. Dolgoročnejši vplivi z morebitnimi nadaljnjimi projekti vključujejo zmanjšanje okoljskih problemov, ki jih povzročajo kisla sulfatna tla zaradi uvedbe novih metod in poslovanja, ustvarjenega s proizvodnjo rešitev.
