Ishemična kap (sopomenka možganskega infarkta) vsako leto prizadene 137 od 100.000 prebivalcev, približno 30 % prizadetih pa umre v enem letu. Posledica tega je, da je možganski infarkt velikega socialno-ekonomskega pomena, ki se še naprej povečuje zaradi vse večje verjetnosti možganske kapi in demografskega razvoja v Nemčiji, ko se starost povečuje. Posledica tega so visoke zahteve po sistemu zdravstvene oskrbe v Nemčiji. Projekt sledi hipotezi v bolnišnično usmerjenem raziskovalnem pristopu, da patološke spremembe stabilizacijskih elementov celične strukture igrajo odločilno vlogo v procesu nastajanja trajnih poškodb tkiva po možganskem infarktu in se zato obravnavajo kot ciljna struktura predhodno neuporabljenih pristopov zdravljenja. Zato je treba v živalskem modelu pregledati in preveriti strukturne, funkcionalne in mehanske lastnosti znotrajceličnih in zunajceličnih strukturnih stabilizacijskih elementov v tesni povezavi s krvno-možgansko pregrado v razmerah možganskega napada. Poudarek je na strukturnih stabilizacijskih elementih, ki so še posebej občutljivi na ishemične dražljaje in so zato upravičeni do farmakološke modulacije. Ta pristop bi moral omogočiti zmanjšanje možganskega infarkta in funkcionalne okvare z uporabo posebnih farmacevtskih izdelkov s tega vidika.