Cilj projekta je vzpostaviti in izvajati enoten sistem spremljanja okolja in obveščanja na področju ravnanja z odpadki kot ključnega podpornega orodja za izvajanje programa za ravnanje z odpadki Slovaške republike (WMP) 2016–2020, sprejetega z Resolucijo št. 562/2015, ki je najpomembnejši programski dokument na tem področju, ki v celoti upošteva ustrezne zaveze Slovaške republike. Fizično izvajanje projekta bo potekalo v Bratislavi. Zaradi dejstva, da so vsi poročevalci in uporabniki sistema zakonsko zavezani in vse občine, bo uporaba projektnih rezultatov osredotočena na celotno ozemlje Slovaške republike, kjer bo informacijski sistem v vladnem oblaku. Osnovni namen POH SR je čim bolj zmanjšati negativne učinke nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje. To pomeni zlasti zmanjšanje razmeroma visoke stopnje okoljsko neprimernih praks odstranjevanja (zlasti odlaganja na odlagališčih). Za obdobje 2016–2020 strateški cilj Slovaške republike glede ravnanja z odpadki ostaja temeljna preusmeritev odpadkov od odlaganja odpadkov na odlagališčih in funkcionalno oblikovanje spodbud za spodbujanje okolju prijaznih metod odstranjevanja, kot je recikliranje. Za dosego tega strateškega cilja program predlaga številne ukrepe, katerih ključ je vzpostavitev mehanizmov za spodbujanje okolju prijaznih metod odstranjevanja, ki temeljijo zlasti na spremljanju povzročiteljev odpadkov in na sistemu prenosa stroškov okolju prijaznega odstranjevanja odpadkov na te proizvajalce. Čeprav je to preprosto in učinkovito načelo, ki bo hitro privedlo do povečanja okolju prijaznega odlaganja odpadkov, ga je v praksi zelo težko izvajati. S sedanjimi zmogljivostmi in viri informacij je skoraj nemogoče, da bi VP natančno spremljale življenjski cikel vsakega odpadka in vzpostavile učinkovit sistem pozitivnih in negativnih spodbud. Za učinkovito izvajanje načela „onesnaževalec plača“ je treba vzpostaviti enoten sistem spremljanja in obveščanja. Slovaška je med letoma 2010 in 2013 proizvedla 9,5 milijona ton odpadkov s težnjo k povečanju. Zlasti način odstranjevanja odpadkov je ključnega pomena za spremljanje vplivov na okolje. Največje okoljsko breme je odlaganje na odlagališčih, ki presega 50 % in se povečuje. Energetska predelava (R1) predstavlja 3 % celotnega ravnanja z odpadki, kar je približno 300 tisoč ton na leto. Materialna predelava odpadkov (R2-R11) se je iz leta v leto povečala, vendar ne kaže pričakovanih vrednosti, količina recikliranih odpadkov pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala za do 0,5 milijona ton. Leta 2013 je bilo materialno predelanih le 30 % odpadkov. Druga predelava odpadkov (R12, R13) predstavlja 10 % celotnega ravnanja z odpadki. Druge metode odstranjevanja odpadkov (D2-D9, D11-D15) predstavljajo pet odstotkov vseh dejavnosti ravnanja z odpadki in drugih dejavnosti ravnanja z odpadki (L,SP), ki so leta 2013 predstavljale 2 % celotnega ravnanja z odpadki. Zato ravnanje z odpadki ni ugodno, če prevladuje okoljsko najbolj obremenjujoča metoda odstranjevanja. Vendar je treba za izboljšanje tega stanja znatno izboljšati spremljanje ravnanja z odpadki, da bi lahko učinkovito spodbudili različne akterje k ravnanju na okolju prijazen način in spremljali vpliv različnih ukrepov kot celote. Vendar pa sedanja metoda spremljanja ne ustreza, saj temelji na dolgotrajnem, nenatančnem in težavnem načinu zbiranja in vrednotenja podatkov, ki se relativno dolgo ni spremenil. Analiza nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi je bila na Slovaškem zgrajena od leta 1995 v nacionalnem regionalnem informacijskem sistemu o odpadkih (RISO). Družba Riso evidentira vsa poročila povzročiteljev odpadkov, ki na obrazcu „Izjava o nastajanju odpadkov in ravnanju z odpadki“ vsako leto pristojnemu okrajnemu organu sporočijo uveljavljene podatke iz registra. Pogostost poročil je razmeroma majhna (četrtletna), kar sama po sebi ne zadostuje več za resnično učinkovit način spremljanja. Podatke iz poročil nato območni uradi ročno vnesejo v informacijski sistem RISO. Statistične podatke o komunalnih odpadkih zagotavlja Statistični urad Slovaške republike, kjer bazo podatkov, kot je opredeljena v opredelitvi komunalnih odpadkov, zagotavljajo izključno občine. Vendar zgoraj omenjeni sistem zbiranja in ocenjevanja odpadkov temelji na predpostavki pravilnega in točnega prenosa podatkov s strani proizvajalcev odpadkov. Sistem le v omejenem obsegu omogoča učinkovit nadzor veljavnosti predloženih podatkov.
